DEECKE, Wihelm, * Lübeck 1. IV. 1831, † Strassburg 2. I. 1897, osnivač znanstvene etruskologije. Zabacio je Corssenovo mišljenje, da su Etrusci Italici i da se njihov jezik može tumačiti na osnovi indo-evropskih etimologija, a postavio je t. zv. unutarnju kombinatornu metodu, po kojoj se etruščanski jezični spomenici imaju tumačiti iz njih samih (Etruskische Forschungen, 4 sv. 1875—1880, Etruskische Forschungen und Studien, 6 sv. 1881—82; 2. izd. djela O. Müllera, Die Etrusker, koje je preradio i raširio sa 4 dodatka). Izučavao je i Italike, naročito Faliske (Die Falisker, eine geschichtlich-sprachliche Untersuchung 1888). Za Groeberov Grundriss der romanischen Philologie napisao je (zajedno s Meyer-Lübkeom) pregledan članak Die italischen Sprachen. Za grčku lingvistiku od važnosti je njegova dešifracija ciparskoga slogovnog pisma (Der Ursprung der kyprischen Silbenschrift 1877).P. S.